Ob žici okupirane Ljubljane - 2015

Ljubljana, 9.5.2015, 59.pohod ob žici okupirane Ljubljane

Z Danico sva se odločila, da letos po nekaj letih prekinitve ponovno pojdeva na pohod ob žici okupirane Ljubljane. Vremenska napoved je bila dobra, obetal se je rahlo oblačen in ne pretopel dan. Idealno za lep sprehod okrog Ljubljane.

Že ob pol sedmi uri sva se odpravila proti enemu izmed startnih mest - kontrolni točki štev. 3 pri AMZS na Dunajski cesti. Na stojnici sva prevzela vsak svoj kartonček, na katerem bova zbirala žige, s katerimi bova na cilju dokazala, da sva resnično prehodila celo pot. Prijazna punca nama je na kartončka vpisala uro starta - 6.57.

Nekaj časa sva premlevala, v kateri smeri bi se napotila. Odločila sva se, da kreneva v smeri urinega kazalca - proti Žalam, Mostam in Golovcu, nato pa preko Rudnika in Šiške nazaj proti izhodišču. Približno polovica pohodnikov se je odločila enako, ostali so šli v nasprotni smeri. Že na poti proti Žalam sva srečevala veliko pohodnikov. Nekateri so nosili zastave, večina pa jih je oblekla majice s priložnostnimi motivi - rdeče zvezde, spominske majice s tega in tudi s prejšnjih pohodov, majice z napisom "Vem, kdoje zmagal!" in podobno. Opazila sva tudi nekaj jugonostalgikov z bivšo jugoslovansko zastavo v rokah.  V prijetnem hladu sva dokaj naglo šla mimo stadiona Stožice in Žal.

 Kar hitro sva bila na kontrolni točki štev. 4 - pri recepciji nekoč slovenskega podjetja Žito na Šmartinski cesti. Firma je sedaj v hrvaških rokah. Ob 07.30 uri sva imela na kartončku prvi kontrolni žig.

 Ob obvoznici naju je pot vodila naprej proti Zalogu in mimo psihiatrične bolnišnice v Polju.

Ob 08.18 uri sva prišla do kontrolne točke štev. 5, ki je bila postavljena na Zaloški cesti, blizu BTC-ja. Nekaj minut smo hodili po travnati potki ob Ljubljanici, nato pa smo preko mostu v Fužinah prešli na drugo stran Ljubljanice. Pri mostu je bila postavljena kontrolna točka štev. 6. Od nje smo se napotili skozi Bizovik proti Golovcu. Sprva kar strm vzpon se je počasi prevesil v prijetno hojo po grebenu. Po cesti pod seboj sva opazovala nepretrgano kolono tekačev, ki so v trojkah tekli na progi, dolgi 12,5 km in druge, ki so si izbrali daljšo pot - 29 km. Tek navkreber je bil kar zahteven, a so vseeno tekli v kar močnem tempu. Nekatere trojke so bile povezane s trakom, tako da sta močnejša člana ekipe vlekla slabšega.

Tik pod vrhom so naju tisti, ki so hodili pred nama, zapeljali na napačno pot. Ko sva to opazila, sva se morala skupaj z večjo skupino "zapeljancev" preko dveh jarkov vrniti nazaj na označeno pot pohoda.

Na vrhu Golovca je bila ponovno kontrolna točka. A ta točka ni bila oštevilčena. Kontrolni žig so nama pritisnili kar na prvo stran kartončka. Spust proti Dolenjski cesti je bil še bolj strm od vzpona. Malo pred 10. uro sva bila na kontrolni točki štev. 7, na Dolenjski cesti. Za nama je bilo približno 15 km poti, pa tudi najtežji del pohoda - prečkanje Golovca.  

Na Rudniku je hoja zelo prijetna, med redkimi stanovanjskimi hišami se pot vije po drevoredu. Malo pred Livado sva si privoščila prvi postanek. Pri gostilni Stari Kovač sva našla prosto mizico in se usedla za 15 minut. Privoščila sva si radler in kavico, pa tudi malo pretegnila noge. Pred Livado sva potrdila kartončka na kontrolni točki številka 8. Potem sva spočita nadaljevala pohod skozi Murgle in ob Malem grabnu korakala proti Viču. Ob 11.40 uri sva bila pri kontrolni točki številka 1 - na Tržaški cesti pri Dolgem mostu. Tu se pričnejo oznake poti ob žici - tu je kilometrska tabla z oznako 0 km. Naslednji del poti je bil morda celo najlepši na vsej poti. Pot nas je vodila okrog Rožnika, preko trat pri živalskem vrtu in mimo Mosteca. Še prehitro smo bili pri Koseškem bajerju, kjer je bila kontrolna točka  štev.2. Na tej točki sva si kupila spominski majici pohoda. Žal so imeli samo eno velikost. Nekomu izmed naju bo majica gotovo prav ...  če ne, bomo pa hujšali :-)

Pri bajerju sva se ustavila za par minut in pri kontejnerju kupila točen sladoled.  Ko sva našla prosto klopco, sva se usedla in ga v miru pospravila. Od tam naprej pot vodi skozi strnjeno naselje - Šiška je močno pozidana z bloki in posejana z industrijskimi objekti okrog Litostroja. Mimo Vodovodne ulice sva se napotila nazaj proti Dunajski cesti in točno ob 14.01 uri sva zaključila najin pohod ob žici okupirane Ljubljane. Za celo pot, ki naj bi bila po uradnih podatkih dolga 35 km, sva porabila 7 ur in 4 minute.

Moj GPS je pokazal, da sva prehodila 34,86 km, vendar je v to všteta tudi pot od doma do starta in nazaj domov na Bratovševo ploščad. Torej je uradni podatek rahlo netočen - ali pa so merili kakšno drugo relacijo, kot sva jo prehodila midva. Na cilju sva dobila značko in bronasto kolajno.

In si obljubila, da se vrneva na pohod tudi naslednje leto.